Vsak izmed spodnjih plakatov predstavlja portal v razvejano podtalje obravnavane tematike, kjer vsebina, najdena v medijih, oglaševanju, na svetovnem spletu in družbenih omrežjih, sestavlja mozaik pogledov, kako smo ženske upodobljene in razumljene v sodobni družbi. Večji del besedil in druge vsebine vključuje povezavo do izvirnih virov. Kliknite in se (ne) čudite!
Ne uči rože, kako naj cveti je raziskovalni projekt kolektiva YASA, ki obravnava globoko zakoreninjene stereotipe o ženskosti in spolnih vlogah, pri čemer ženske vzporeja
z rožami. Projekt kritično preučuje in dekonstruira patriarhalni jezik in prepričanja, ki utrjujejo predstave o nežnosti, lepoti in pasivnosti ter ženske pogosto potiskajo v vloge, ki poudarjajo njihovo krhkost in dekorativno vrednost. S serijo petih plakatov in spremljajočih spletnih strani, ki z različnih vidikov raziskujejo presečišča med ženskami in rožami, projekt želi izzvati in preseči te omejujoče upodobitve ter poudariti trdoživost, kompleksnost in večplastnost obojih. Vsak plakat vsebuje QR kodo, ki vodi na spletno stran, kjer so ti stereotipi dodatno raziskani, skozi nasičenost zbranih podob pa ustvarjajo jasno sliko, kako so ženske upodobljene v medijih, literaturi, oglaševanju in na spletu. Plakati in spletna stran skupaj simbolizirajo „resnico“ in „laž“, kar odraža tudi metaforo „dvojne agentke“ bienala. S pomočjo drznega vizualnega pripovedovanja ter prepleta slike in besedila projekt na novo vzpostavlja podobe cvetja kot simbol moči in preobrazbe, ne da bi jih zreduciral na zgolj dekorativno vlogo.
Kolektiv YASA so spomladi leta 2024 ustanovile štiri umetnice, ki delujejo med Ljubljano in Berlinom. Sestavljajo ga digitalna umetnica, grafična oblikovalka in filmska ustvarjalka Sara Bezovšek, fotografinja in multimedijska umetnica Asiana Jurca Avci, grafična, cvetlična in tekstilna oblikovalka Gaja Vičič ter novinarka in kustosinja Dora Trček. Njihove umetniške in raziskovalne prakse povezuje zanimanje za preizpraševanje in prevračanje ustaljenih norm spola in ženskosti, kritično analizo in reapropriacijo interneta in pop kulture, meje med osebnim in političnim ter samopodobo in samoreprezentacijo v postdigitalni dobi. Ob tem se rade poigravajo z drznim, udarnim in disruptivnim vizualnim jezikom, pri čemer se poslužujejo obširnega nabora vizualnih referenc in vselej z zanimanjem raziskujejo nove načine eksperimentiranja z vizualnim pripovedovanjem zgodb. Pri BIO28 so del produkcijske platforme Cattleya, ki deluje pod mentorstvom Michelle Phillips (Studio Yukiko) in Grashine Gabelmann (revija Flaneur).
